Na
mediacijsko srečanje sva prišla v obdobju, ko
sva se že razhajala. Mediacijska srečanja so
nama pomagala razumeti stališča drug drugega.
Kadar je človek čustveno popolnoma okupiran z
bolečino in svojo edino resnico, se ne more
distancirati od težav, še manj jih reševati.
Nek pregovor pravi tudi, da avtor problema ni
prava oseba za iskanje rešitve problema, ker je
ni sposoben videti, njegov um je omejen. Nama se
je dogajalo to, da se nisva mogla več
pogovarjati, ne da bi se v roku 30-ih sekund
skregala. Potem sva se na mediacijskih
srečanjih znova uspela slišati in prisluhniti
drug drugemu, kar je zelo pomembno za obe strani.
Mediacijska srečanja so bila kot neke vrste
ventil za vse notranje pritiske. Prvič sva drug
drugemu upala povedati neke stvari, ki so naju
mučile. Po drugi strani sva se trudila povedati
stvari na način, da drugega ne bi prizadela. To
je trening, ki ga je treba izvajati daljše
obdobje, od enkrat se ne zgodijo čudeži.
Midva danes sicer nisva več
skupaj, ker pa imava skupaj otroka se še
videvava občasno, kadar gre otrok k njemu na
obisk. Poudarila bi, da so nama srečanja
pomagala iti narazen v miru in največji meri
kolegialnosti. Sicer bi se verjetno sovražila
ali pa večno trpela zaradi nerazrešenih dilem,
ki bi obvisele med nama.
Mediacijsko srečanje priporočam
vsem parom, ki imajo težave, predvsem pa naj se
ga poslužujejo takoj, ko nastopijo težave in ne
takrat, ko je že prepozno. Veliko se da narediti
tudi preventivno, kar je zelo pametna
investicija.
Patricija (psevdonim)
|